Novice

vizualna umetnost

Miroslav Košuta (1934–2026)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. februar ― Miroslav Košuta ostaja z nami s svojimi pesmimi.Z Galerija Prešernovih nagrajencev je bil dolga leta povezan kot sodelavec in prijatelj. V sodelovanju z njim smo sodelovali pri več pesniških zbirkah, nastalih v dialogu z drugimi avtorji in umetniki, v katerih imajo njegove pesmi posebno mesto. Zadnjo knjigo smo z njim pripravljali kot samostojno pesniško zbirko, v dialogu s Karlom Zelenkom, ob njegovi skorajšnji devetdesetletnici. Ob tej priložnosti objavljamo tudi film, posnet ob podelitvi Prešernove nagrade Miroslavu Košuti leta 2011. Ostajajo pesmi, knjige in pogovor, ki se nadaljuje. Vsak dan nam je lahko poslednji,in vendar še rojevajo nočiprebliske in spominenekdanjih in prihodnjih dni.

Miroslav Košuta (1936–2026)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 2. februar ― Miroslav Košuta ostaja z nami s svojimi pesmimi.Z Galerija Prešernovih nagrajencev je bil dolga leta povezan kot sodelavec in prijatelj. V sodelovanju z njim smo sodelovali pri več pesniških zbirkah, nastalih v dialogu z drugimi avtorji in umetniki, v katerih imajo njegove pesmi posebno mesto. Zadnjo knjigo smo z njim pripravljali kot samostojno pesniško zbirko, v dialogu s Karlom Zelenkom, ob njegovi skorajšnji devetdesetletnici. Ob tej priložnosti objavljamo tudi film, posnet ob podelitvi Prešernove nagrade Miroslavu Košuti leta 2011. Ostajajo pesmi, knjige in pogovor, ki se nadaljuje. Vsak dan nam je lahko poslednji,in vendar še rojevajo nočiprebliske in spominenekdanjih in prihodnjih dni. govor-tatjana-rojc.pdf  

[BEST] AI za turistične ponudnike v čezmejnem prostoru // brezplačno izobraževanje

Zavod Kersnikova, 2. februar ― Začel se je izobraževalni tečaj, ki bo podjetja, združenja in svetovalce iz področja turizma in kulture, spremljal pri ustvarjanju poti inovacij in rasti v čezmejnem kontekstu med Italijo in Slovenijo. Prinaša priložnost, da udeleženci brezplačno pridobijo znanja, orodja in metode, s katerimi bodo lahko izkoristili vse priložnosti za rast, ki so danes na voljo malim podjetjem, ki ustvarjajo vrednost na našem območju. Med udeleženci bomo izbrali 6 udeležencev in jim v nadaljevanju ponudili vavčerska svetovanja in jih podprli, da v praksi uporabijo znanje ob podpori izkušenih strokovnjakov na tem področju! Tečaj bo potekal v dveh identičnih izvedbah, eni v Sloveniji in eni v Italiji (obe se začneta v tednu od 23. februarja). Število mest je omejeno, prijavite se do 10. februarja 2026. CILJ Cilj tečaja je turističnim in kulturnim delavcem, ki delujejo v Italiji in Sloveniji (vodniki, agencije, kulturna društva, restavracije, kmetije, hoteli itd.), posredovati znanje o strateškem pristopu k inovaciji njihovih produktov in storitev, in sicer z uporabo inovativne metodologije, ki jo je razvil inštitut Kersnikova iz Ljubljane: »Katalizator inovacij«. Tečaj bo udeležence naučil, kako začeti pot inovacij v združenjih/podjetjih/turističnih in kulturnih dejavnostih med Italijo in Slovenijo ter kako v ta namen praktično uporabiti nekatera najpomembnejša orodja umetne inteligence za ta sektor. Ne bomo se omejili samo na razlago, ampak predvsem uporabo orodij/spletnih strani/aplikacij. Spodbujali bomo kritičen pristop, da bi orodja postala resnična dodana vrednost za naša podjetja/društva/svetovalce in naš prostor, da bi prispevalo k promociji avtentičnosti in izvirnosti čezmejne regije. SKUPNO TRAJANJE 24 ur URNIK Podroben urnik predavanj je v pripravi. Predvideno je 1 predavanje na teden, od 23. februarja 2026, predvidoma ob ponedeljkih v Italiji in ob torkih v Sloveniji. LOKACIJA 18 ur prisotnosti + 6 ur spletnega pouka PREDAVANJA V ŽIVO B
SPEKULA7: MATRIKA - ODTUJENA MISEL / ANDREJ SAVSKI, ZORA STANČIČ, ČRTOMIR FRELIH, MOJCA SMERDU.

SPEKULA7: MATRIKA - ODTUJENA MISEL / ANDREJ SAVSKI, ZORA STANČIČ, ČRTOMIR FRELIH, MOJCA SMERDU.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. februar ― Matrika – Odtujena misel, predstavlja naslov sedme umetniške manifestacije Spekula. V času, ko se specifičnost medijskih sporočil, nosilcev in generatorjev vsebin prepleta z mislimi tako ožjih kot širših skupin uporabnikov, bralcev in posredovalcev, je misel posameznikov izpostavljena algoritemskim platformam umetne inteligence in s tem tudi zasukanih resnic. V kontrapunkt generirani realnosti in neresničnosti se razstava z naslovom Matrika – Odtujena misel odzove kot resnična in konkretna izkušnja idej in misli avtorjev Andreja Savskega, Zore Stančič, Črtomirja Freliha in Mojce Smerdu. Nedvomno so predstavljena dela transfer nevidnega na vidno raven in zamisli utelešene v materijo, ki sega visoko in konkretno v realno izkušnjo doživljanja podanih vsebin, konceptov, kontekstov in samih umetnin. Na ta način se sedma edicija manifesta ukvarja s poglabljanjem v prenešena sporočila, vsebine in nove geneze stvar nosti. Andrej Savski, med konceptom, identiteto in političnim angažiranjem se z lastnim in samostojnim avtorskim delom prikaže kot izjemno spreten in mogoč likovni retorik, seveda v smislu lastnega grajenja podobe v tokratnem primeru v maniri slikarstva, ki seže onkraj tako imenovanega tihožitja ali preslikala fragmentov že ulovljenih kadrov, kot so jih predpostavljali recimo Magritte ali pa celo zametki Duchampovske zaznavane, prepletene podobe že izvedenih, izvzetih kadrov predhodnih avtorjev filmske scene, so prav tisto dejanje, ki osmišljajo avtorjevo delo, podajajo izhodišča širših vrednot ob takem pa zamrznejo v na novo zgrajen kontekst umetniški artefakt na način sublimne oplemenitve vrednostnih vzorcev. Zora Stančič opredeljuje pojem podobe ter zaznamuje odtis, pogled skozi gib v navideznem videu ob arhaični plastiki, ki se odpira v prostor gradi in deluje kot mejnik v grafični tehniki izrazito domišljene, doživete v občutene silnice, paradigme. Materiali so splet nanizan njenih misli v pomislek in trditvijo bistvene determinacije stvarnosti v zameno odtu
SPEKULA7: MATRIKA - ODTUJENA MISEL / ANDREJ SAVSKI, ZORA STANČIČ, ČRTOMIR FRELIH, MOJCA SMERDU

SPEKULA7: MATRIKA - ODTUJENA MISEL / ANDREJ SAVSKI, ZORA STANČIČ, ČRTOMIR FRELIH, MOJCA SMERDU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. februar ― Matrika – Odtujena misel, predstavlja naslov sedme umetniške manifestacije Spekula. V času, ko se specifičnost medijskih sporočil, nosilcev in generatorjev vsebin prepleta z mislimi tako ožjih kot širših skupin uporabnikov, bralcev in posredovalcev, je misel posameznikov izpostavljena algoritemskim platformam umetne inteligence in s tem tudi zasukanih resnic. V kontrapunkt generirani realnosti in neresničnosti se razstava z naslovom Matrika – Odtujena misel odzove kot resnična in konkretna izkušnja idej in misli avtorjev Andreja Savskega, Zore Stančič, Črtomirja Freliha in Mojce Smerdu. Nedvomno so predstavljena dela transfer nevidnega na vidno raven in zamisli utelešene v materijo, ki sega visoko in konkretno v realno izkušnjo doživljanja podanih vsebin, konceptov, kontekstov in samih umetnin. Na ta način se sedma edicija manifesta ukvarja s poglabljanjem v prenešena sporočila, vsebine in nove geneze stvar nosti. Andrej Savski, med konceptom, identiteto in političnim angažiranjem se z lastnim in samostojnim avtorskim delom prikaže kot izjemno spreten in mogoč likovni retorik, seveda v smislu lastnega grajenja podobe v tokratnem primeru v maniri slikarstva, ki seže onkraj tako imenovanega tihožitja ali preslikala fragmentov že ulovljenih kadrov, kot so jih predpostavljali recimo Magritte ali pa celo zametki Duchampovske zaznavane, prepletene podobe že izvedenih, izvzetih kadrov predhodnih avtorjev filmske scene, so prav tisto dejanje, ki osmišljajo avtorjevo delo, podajajo izhodišča širših vrednot ob takem pa zamrznejo v na novo zgrajen kontekst umetniški artefakt na način sublimne oplemenitve vrednostnih vzorcev. Zora Stančič opredeljuje pojem podobe ter zaznamuje odtis, pogled skozi gib v navideznem videu ob arhaični plastiki, ki se odpira v prostor gradi in deluje kot mejnik v grafični tehniki izrazito domišljene, doživete v občutene silnice, paradigme. Materiali so splet nanizan njenih misli v pomislek in trditvijo bistvene determinacije stvarnosti v zameno odtu
Tomaž Furlan: A dela?

Tomaž Furlan: A dela?

Hiša kulture v Pivki, 31. januar ― osebna razstava Tomaž Furlan A dela?6. – 27. 2. 2026 otvoritev 6. 2. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Tomaž Furlan je uveljavljen vizualni umetnik, ki v svojem delu na humoren in (samo)ironičen način raziskuje vpetost posameznika/delavca v družbena in ekonomska razmerja, s poudarkom na repetitivnosti, rutinskosti in nesmiselnosti vsakdanjih (delovnih) procesov. Pri ustvarjanju svojih del že vseskozi uporablja raznolik odpadni material, ostanke in odslužene predmete, ki jih zadnja leta kombinira z bolj homogenimi kiparskimi tehnikami, kot je vlivanje betona in klesanje kamna. Čeprav k ustvarjanju pristopa konceptualno, v praksi deluje inženirsko, saj njegov ustvarjalni proces vključuje izdelavo raznih mehanizmov, uporabo digitalne tehnologije ter širok spekter obrtniških znanj in rokodelskih veščin. Dela, ki nastanejo skozi ta proces, so multifunkcijska in gledalca nagovarjajo k aktivnemu sodelovanju, preizkušanju in uporabi, s tem pa ga spremenijo iz pasivnega opazovalca umetnine v njen sestavni del. Na tokratni razstavi umetnik predstavlja izbor del iz svojega opusa, ki jih povezuje lokacija v življenjskem prostoru običajnega delovnega človeka. V njih gledalec na prvi pogled vidi stol, kanape, straniščno školjko, komplet delavske obleke in orodja ter osla kot tradicionalno transportno žival. Rdeča nit, ki povezuje vse to, je – prosto po Marxu – (re)produkcija delovnega človeka, saj nas popelje skozi njegov vsakdan, ki vključuje tako delo kot t. i. prosti čas, saj mu ta, zapolnjen s počitkom in prehranjevanjem, zgolj omogoča delo še naprej. Vendar pa bližji pogled pokaže, da vsako od razstavljenih del ni samo to, kar se kaže, ampak ima še neko dodatno, obratno sorazmerno funkcijo. Stol denimo tistemu, ki na njem sedi, omogoča brcanje stoječega pred sabo in s tem pomikanje naprej. Uporabnik kanapeja z vrtenjem ročev, gibanjem, ki spominja na veslanje, poganja obračanje denarja, skritega v mehanizmu zadaj. Školjka z vtičnico na dosegu roke zagotavlja uporabniku, da
še novic